Vroča dela

TRŽNIK
Delodajalec:
Za našega naročnika iz Obale iščemo tržnika.
več ...
GRADBENI INŽENIR
Delodajalec: ABF D.O.O
Za našega naročnika iz Obale iščemo gradbenega inženirja.
več ...
SOBARICA/ČISTILKA
Delodajalec: ABF D.O.O
Za našega naročnika iščemo večje število sobaric/čistilk.
več ...

NOVICE

INFORMACIJA ZA NOVINARJE!

»Slovaške pogodbe v Žitu« z druge plati


KOGA OGROŽAJO AGENCIJE ZA ZAPOSLOVANJE


Koper, 10. januarja 

 

Na dogajanja in medijska poročanja v zvezi s »slovaškimi pogodbami v Žitu« sta se odzvali tudi Olga Vargova, direktorica slovaške agencija za zaposlovanje Job Servis, in Ana Benčič, direktorica slovenske agencije za zaposlovanje ABF iz Izole, ki je v skladu z zakonodajo uredila vpisJob Servicav slovenski register tujih agencij za zaposlovanje in je hkrati pooblaščena predstavnica za odnose z javnostmi za JOB Service v Sloveniji. Opozorili sta, da je prišlo pri poročanju o primeru posredovanju zaposlovanja v Žitu do več pomanjkljivosti.

Sogovornici sta poudarili, da mora tuja agencija za zaposlovanje spoštovati delovnopravno zakonodajo matične države kot tudivsake države, kamor napotuje delavce na delo. Tako so bile pogodbe, ki jih je Job Service predlagal v podpis delavcem, ki bi delali v Žitu, usklajene s slovaško in slovensko zakonodajo. Tudi sicer Job Servicevedno dela v skladu z zakonodajo, kar potrjuje vrsta nadzorov inšpektorata za delo, tako na Slovaškem kot v Sloveniji, ki so bili opravljeni v zadnjih letih in niso pokazalikršitev delovno-pravne zakonodaje.

Job Servicedeluje od leta 2006 in vse od takrat sodeluje z agencijo ABF iz Izole, ki je tudi uredila vse potrebno za vpis Job Servica v slovenski registertujih agencij za zaposlovanje s sedežem v EU, EGP ali Švicarski konfederaciji. Dejansko je prišlo do ustanovitve Job Servisa na Slovaškem prav zaradi potreb ABF, ki je leta 2006 za potrebe slovenskih naročnikov iskal delavce izven slovenskih meja, ker jih je pri nas primanjkovalo. To je bil čas konjukture in visoke stopnje zaposlenosti.

Zgodba s »slovaškimi pogodbami v Žitu« se je začela lani novembra, ko je Žito sklenilo pogodbo z Job Sevicom in mu dalo naročilo za najem delovne sile. Tako je Job Service napotil v Žito dva delavca novembra in še dva v začetku decembra. 

Konec decembra je mariborska enota Žita predlagala, da bi nekatere delavce, ki so imeli pogodbe z drugo agencijo, prezaposlili na Job Service. Delavci so se s tem strinjali. V Job Servicu so sprejeli naročilo, pripravili pogodbe in jih posredovali delavcem v podpis 27. decembra, z namenom, da jih delavci pregledajo, podpišejo, vrnejo in začnejo delati 31. decembra. 

 

Kot je iz nadaljevanja zgodbe znano, delavci pogodb niso podpisali, vendar o tem niso obvestili nikogar, ne Žita, ne Job Servica, kljub temu pa naj bi šest delavcev prišlo na delo v Žito. Zato dejanje nikakor ne gre obtoževati Job Servica, da je v Žitu zaposloval »na črno«.

Predvidevamo lahko, da delavci niso podpisali pogodb, ker jim niso ustrezale. Žal pa se je zgodba preselila na ulico in v medije, ki sta tako prevzela vlogo sodnika in razsodnika.Ker je šlo le za predlog pogodbe, bi bilo pravilno, da bi delavci na morebitisporne določbe opozorili delodajalca oziroma agencijo in jih z njim obravnavali, lahko tudi ob asistenci sindikata. Morda je nekdo tretji nestrokovno pojasnjeval pogodbe delavcem, ki so se zatopočutili ogrožene in prikrajšane za svoje z zakonom določene pravice. Po mnenju sobesednic, povsem nepotrebno. 

Če bi delavci vprašali, zakaj »tako nizka plača«, bi jim delodajalec to pojasnil (tako kot spodaj). Kot je povedala Ana Benčič se je o primeru »slovaških pogodb v Žitu« pogovarjala tudi s sindikati in prišli so do ugotovitve, da imajo podobne poglede na reformo trga dela, strinjajo se, da bi morala biti angažiranost sindikatov na področju agencijskih delavcev večja. Tovrstne situacije se ne smejo reševati na ulici in preko medijev, ampak, kot je običajna praksa, v komunikaciji delavca in delodajalca ob asistenci sindikata. Prav zato so delavci dobili pogodbe tri dni pred predvidenim pričetkom dela (kar je tudi zakonski rok), da bi lahko podali svoje pripombe pred podpisom, česar pa niso naredili.


Predlagana pogodbena določila, ki naj bi bila sporna

Sogovornici sta pojasnili pogodbena določila, ki so bila v javnosti interpretirana napačno oziroma nekompleksno. Več določil je bilo izvzeto iz konteksta celotne pogodbe, kjer je bilo vse jasno definirano in usklajeno z zakonodajo. Pri tem sta poudarili, da tudi inšpektor za delo ni našel nezakonitosti v teh pogodbah. Da so obravnavane pogodbe pripravljene v skladu s področno zakonodajo soglaša tudi pravna stroka.


Plače delavca

Plače delavcev, ki preko Job Servica delajo v Žitu, so izenačene s plačami delavcev v Žitu, kar mora agencija, ki delavca napoti na delo k drugemu uporabniku, zagotoviti po zakonu (v našem primeru tako v skladu s slovensko in slovaško zakonodajo, kot tudi direktivo EU 2000/78). Tako je v e) odstavku 2. točke pogodbe med drugim jasno določeno, da je »bruto mesečna minimalna plača delavca 327,20 eur, skupaj s stimulacijo«...in hkrati nedvomno tudi, da je »neto dnevna urna postavka 3,5 eur in nočna 3,8 eur«. Žal je bila v javnosti izpostavljena samo prva alineja, ki predstavlja uskladitev s slovaško zakonodajo, ob tem, da predstavlja »minimum« omejitev navzdol, nikakor pa ne navzgor. V večini primerov pa je bila ob poročanjih zamolčana vsebina tretje alineje in s tem uskladite s slovensko zakonodajo. Že informativni izračun pove, da bi delavec prejel večjo neto plačo kot je določena z minimalno plačo v Sloveniji (616 € za 176 delovnih ur, pri čemer ni upoštevano nočno delo in drugi dodatki).


Delovni čas

Enako načelo skladnosti z zakonodajo velja za obseg delovnih ur. Delavci so praviloma zaposleni za polni delovni čas, kar predstavlja 40 urtedensko. Poleg polnega delovnega časa lahko opravljajo nadure, vendar po zakonodaji do (skupaj z rednim delom) največ 250 ur na mesec, kar predstavlja maximalno skupno mesečno število delovnih ur. Maksimalno število delovnih ur na mesec je odvisno od meseca dela, saj je omejitev dela v Sloveniji zastavljena na 56 ur na teden, hkrati pa zakon določa največ 230 nadur na letni ravni).


Kraj dela

Glede na očitek, da bi morali delavci delati na Slovaškem - kraj dela je v pogodbah jasno definiran in je v konkretnem primeru Maribor.


Pogodbe v slovaščini

Same pogodbe so originalno res pripravljene v slovaščini, vendar jih je agencija Job Service za potrebe dela v drugih državah ustrezno prevedla, tako delavci dobijo tudi ustrezno prevedene pogodbe, v našem primeru v slovenščino.


Vloga agencij za zaposlovanje

Marsikdo se sprašuje, čemu so agencije za zaposlovanje sploh potrebne, očita se jim posredništvo in golo zaslužkarstvo. Pa vendarle, kot pravi Ana Benčič: »Agencije za zaposlovanje so pomemben gospodarski dejavnik, ki zagotavlja fleksibilnost trga dela, strokovnost v postopku zaposlovanja, ščiti pravice napotenih delavcev in generira nova delavna mesta.«

 


Dodatne informacije:
Ana Benčič, ABF d.o.o Izola, tel: 040 220 975
Olga Vargova, Job Service, tel. +421 90 7952 207